Škisov preventivni kotiček


AIDS

 

Kaj je AIDS?


AIDS (sindrom pridobljene imunske pomankljivosti) je zadnja faza pri okužbi z virusom HIV (virus človekove zmanjšane odpornosti). HIV napada celice imunskega sistema in počasni slabi obrambno sposobnost telesa. Posledica tega je oslabljen imunski sistem, zato se poveča dovzetnost za različne okužbe in rakava obolenja, saj se telo ne more več braniti pred bakterijami, virusi, glivicami,…

 

Razvoj okužbe pri HIV bolnikih

 


Inkubacijska doba pri okužbi z virusom HIV je običajno teden ali dva. Najprej se pojavijo simptomi podobni kot pri gripi – povišana telesna temperatura, slabo počutje, slabost, povečane bezgavk... Prisotni pa so lahko tudi izpuščaji. Temu sledi obdobje,ki mu pravimo latentno obdobje, kjer bolnik nima težav in traja kar nekaj let (tudi 10 let in več). Virus je v telesu ves čas prisoten, se razmnožuje in uničuje vse več celic imunskega sistema. Ko se organizem ne more več braniti proti mikrobom, nastane zadnja faza okužbe s HIVom - AIDS. Bolnik postane dovzeten za okužbe z raznoraznimi mikroorganizmi.
AIDS simptomi in znaki

 

Simptomi in znaki pri AIDSu so zelo različni in so odvisni predvsem od vrste okužbe: 

 

  • belkaste obloge na ustih nastanejo zaradi glivice kandide
  • pri bolnikih se pojavijo hujše in pogostejše oblike herpesa
  • lasasta levkoplakija je posledica Epstein-Barr virusa
  • bradavice nastanejo zaradi papiloma virusov
  • pogoste se okužbe z dermatofiti (glivice)
  • pojavijo se tudi hujše oblike folikulitisov (rdečina, mehurčki, nekroza), obsežen impetigo...
  • prurigo papule – rdeče, močno srbeče spremembe na koži
  • hude pljučnice – predvsem zaradi okužbe s Pneumocystis carinii
  • prebavne težave: driske (citomegalovirus - CMV), gastritisi, Kaposijev sarkom...
  • težave z živčevjem: pozabljivost, demenca (t.i. HIV demenca), tremor...

Okužena oseba največkrat več let nima nobenih bolezenskih težav, čeprav prenaša virus. AIDS je končna razvojna stopnja okužbe s HIV.

 

Prenos


Virus se prenaša pri:

  • nezaščitenih spolnih odnosih: s spermo, vaginalnimi izločki
  • s krvjo: na primer z iglami pri narkomanih
  • z matere na otroka: najpogosteje med porodom, lahko pa tudi pred in po porodu


Globalno je spolni način širjenja najpogostejša in najpomembnejša pot prenosa HIV okužbe. Na ta način se okuži od 75-85% odraslih. 70% teh okužb predstavljajo nezaščiteni heteroseksualni odnosi. Izmenjava okuženih igel med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog je kriva za 5-10% HIV okužb pri odraslih, nekoliko nižji odstotek (3-5%) HIV okužb pa nastane zaradi transfuzije okužene krvi oziroma krvnih pripravkov. Prenos okužbe od matere na otroka je vzrok za 90% HIV okužb pri novorojencih in otrocih.

 

Zdravljenje

 


Okužbo s HIV zdravimo v kombinaciji več zdravil, ki delujejo antivirusno, saj ovirajo razmnoževanje in širjenje HIV virusa.

 

Nekaj nasvetov…

  • HIV okužbi se lahko izognete, če:
    • uporabljate kondom
    • ne uporabljate pribora za injiciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega.
  • HIV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje.
  • Ne prenaša se z dotiki, objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem (razen če je prisotna kri ali semenska tekočina).
Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov HIV-a ne prenašajo.

 

RDEČA PENTLJA


Rdeča pentlja je svetovni simbol boja proti aidsu, je pa tudi naš simbol varnejše spolnosti. Kdor nosi rdečo pentljo, se zaveda prisotnosti aidsa in kaže solidarnost z okuženimi. Nekateri jo imajo pripeto ves čas, 1. december pa je priložnost, da si jo pripnemo vsi.

Kje dobiti več informacij?

 

  • Več informacij lahko dobite pri osebnem zdravniku
  • Na zavodu za zdravstveno varstvo (v lokalnem kraju ali v drugih krajih)
  • Na spletnih straneh
  • Za okuženost z virusom HIV se lahko testirate tri tedne po morebitni okužbi. Informacijo o tem kdaj in kje se lahko testirate pa lahko dobite v zdravstvenem domu, osebnem zdravniku, zavodu RS za transfuzijsko medicino,…

Avtor: Manca Meglič


 

ALERGIJSKE BOLEZNI

 

Kaj je alergija?


Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi. Snovem, ki sprožijo alergijo, pa pravimo alergeni. Alergene lahko v organizem vnesemo na več načinov: skozi dihala, lahko jih zaužijemo, s pikom,.. Pri občutljivi osebi, alergeni takoj po vnosu sprožijo alergijsko reakcijo.

 

Kakšni so simptomi?

 

Pri alergiji se imunski sistem odzove nesmiselno, pretirano in organizmu bolj škodi, kot koristi. Ker je več vrst alergij in več vrst alergijskih reakcij se simptomi glede na to razlikujejo. Vendar so najpogostejši naslednji simptomi:

 

  • koprivnica (srbeče, rdečkaste vzbokline ali mehurčki na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah in ramenih).
  • voden izcedek in draženje v nosu, kihanje, zamašen nos, srbenje oči in solzenje
  • driska
  • redkeje otekanje obraza in jezika ter oteženo dihanje

Težave pri alergijskih boleznih se lahko pojavljajo sezonsko, ob cvetenju, ali pa čez celo leto, odvisno od tega, na kaj smo alergični. Bolezen zelo zmanjša bolnikovo kakovost življenja in nezdravljena lahko preide celo v druge bolezni, pri senenem nahodu naprimer lahko preide v astmo.

 

 

Kakšne vrste alergij poznamo?

 

Obstaja več vrst alergij, odvisno od tega, v katerem delu telesa se je začel histamin sproščati, in od bolnikove starosti:

 

  • Anafilaktični šok: je najhujša posledica alergije celega organizma. Povzročijo ga lahko piki žuželk ali preobčutljivost za nekatera zdravila. V primeru anafilaktičnega šoka je nujna takojšnja zdravniška pomoč!
  • Atopijski dermatitis je najpogostejši med kožnimi alergijskimi boleznimi. Koža pri tem je vneta, pordela in močno srbi. Za to boleznijo zbolijo predvsem otroci,ki pa pozneje v življenju, ko spremembe na koži izzvenijo, večinoma zbolijo za alergijskim nahodom ali celo astmo.
  • Alergija na hrano: najpogostejši povzročitelji le te so mleko, jajca, pšenica, svinjina, čokolada, jagode, školjke, škampi. Alergijska reakcija se pojavi hitro v obliki srbečice v ustih in žrelu, slabosti, krčev v trebuhu, bruhanja ali celo driske.
  • Seneni nahod ali alergijski nahod se pojavlja sezonsko in je najbolj razširjena oblika alergije. Povzroča ga cvetni prah trav, dreves in plevelov. Alergijska reakcija povzroči voden izcedek in draženje v nosu, zamašen nos, zaporedno kihanje, srbeče, rdeče in solzne oči, srbenje v žrelu in ušesih, razdražljivost in slabšo zbranost.
  • Alergija na sonce: teh alergij oz. bolnikov s to vresto alergije je vedno več. Alergija na sonce se pojavi ob začetku poletne sezone. Po prvem intenzivnem sončenju se na koži pojavijo srbeče, rdečkaste vzbokline ali mehurčki. Običajno so najbolj prizadeti so tisti deli telesa, ki ponavadi niso izpostavljeni soncu.
  • Posebna oblika alergije na sonce pa so tako imenovane akne Mallorca. Le te so srbeče in aknam podobne spremembe na koži. Povzroči jih kombinacija maščob na koži, naprimer kombinacija zelo mastnih zaščitnih krem in sončnih žarkov.

 

Alergijska reakcija…

 

Alergijske reakcije so reakcije pri katerih se imunski sistem odzove pretirano in organizmu bolj škodi, kot koristi. Poznamo štiri tipe alergijskih reakcij.

 

  • Tip 1 (anafilaktični tip) – Pri anafilaktičnem tipu alergijske reakcije pride do pretirane aktivacije posebnih obrambnih celic. Alergijske bolezni, ki potekajo po tem tipu so: anafilaktični šok, astma...
  • Tip 2 (citotoksični tip) – Pri drugem tipu alergijskih reakcij imajo glavno vlogo aktivirana protitelesa, ki se vežejo na celice in jih uničijo. Alergijske bolezni, ki potekajo po tem tipu so: hemolitična anemija,...
  • Tip 3 (reakcije zaradi imunskih kompleksov) – Pri tretjem tipu imajo glavno vlogo imunski kompleksi, ki aktivirajo komplementni sistem. Nekaj bolezni, ki poteka po tem tipu: serumska bolezen, alergijski vaskulitis,…
  • Tip 4 (alergijske reakcije kasnega tipa) –Alergijske bolezni tega tipa pa so: alergijski kontaktni dermatitis, nekateri izpuščaji zaradi zdravil, zavrnitve presadkov...

Zdravljenje


Samozdravljenje lahko traja do 10 dni, vendar je kljub temu potreben posvet z zdravnikom. Če pri alergijski reakciji opazite otekanje rok, nog, gležnjev, obraza, ustnic, ust ali žrela, kar lahko povzroči težave pri požiranju ali dihanju omedlevica, nemudoma obvestite zdravnika ali takoj pokličite najbližjo dežurno pomoč. Ti pojavi so lahko znak zelo resne alergijske reakcije. V takem primeru je potrebna nujna zdravniška pomoč.

Nekaj nasvetov…


  • bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati se je treba alergenom, ki povzročijo klinične simptome. Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne zadržujmo na prostem, pri alergiji na hišno pršico doma redno odstranjujmo prah, pri alergiji na določeno hrano pa jo odstranimo iz jedilnika.
  • Alergijske bolezni se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, vendar se jih večina, zlasti alergijski nahod in astma, pojavi že v otroštvu.
  • Najboljša zaščita pred alergijo na sonce je vsekakor izogibanje sončnim žarkom, ko so ti najmočnejši, in zaščita telesa z lahkimi oblačili.
  • Pri hujših alergičnih težavah in kadar se vam stanje kljub samozdravljenju ne izboljšuje, čimprej obiščite zdravnika.

Kje dobiti več informacij?

 

  • Več informacij lahko dobite pri osebnem zdravniku
  • Prav tako informacije lahko dobite v lekarnah

Avtor: Manca Meglič

 

KRVNI TLAK

 

Kaj je krvni tlak?


Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (Hg). Pri zdravih ljudeh znaša okrog 120/80 milimetrov stolpca živega srebra.

Višino določata dve vrednosti:
  • višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje;
  • nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca.

Kdaj je krvni tlak zvišan?


Krvni tlak ni ves čas enak; spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža.
Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je krvni tlak višji kot 140/90 mm Hg, bodisi da gre le za večje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka oz. diastoličnega krvnega tlaka ali pa za povečanje obeh. Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija.
Razvrstitev arterijske hipertenzije glede na višino krvnega tlaka
optimalni krvni tlak visoko normalni krvni tlak hipertenzija 1. stopnje hipertenzija 2. stopnje hipertenzija 3. stopnje
Manj kot 120/80 130/85 do 139 /89 140/90 do 159/99 160/100 do 179/109 več kot 180/110

Zakaj je visok krvni tlak škodljiv?


Pri visokem krvnem tlaku se žilne stene odvodnic zadebelijo in s tem zožijo. Posledica je manjši dotok krvi v prizadete organe. Zaradi visokega krvnega tlaka mora srce delovati več, in to ga prehitro izčrpa.
Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčnomišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete.
V večini primerov vzroka arterijske hipertenzije ne poznamo in je ne moremo ozdraviti, lahko pa z ustreznim zdravljenjem znižamo krvni tlak na normalne vrednosti in s tem odložimo ali celo preprečimo nastanek zapletov zaradi trajno zvišanega krvnega tlaka.

Kaj povzroča visok krvni tlak?


Dednost (če ima kdo v družini probleme s krvnim tlakom ), starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk) so dejavniki, na katere nimamo vpliva. Lahko pa na visok krvni tlak vplivajo tudi drugi dejavniki:
  • prevelika telesna teža,
  • čezmerno uživanje soli,
  • čezmerno pitje alkoholnih pijač,
  • premajhna telesna nedejavnost,
  • izpostavljenost škodljivim stresom

Kako merimo krvni tlak?


Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka. Da bi z gotovostjo potrdili, da je krvni tlak trajno zvišan, je dobro, da si ga sami merite doma.
Krvni tlak merimo običajno na nadlahti pri sedečem preiskovancu, občasno pa tudi pri ležečem oziroma stoječem, s sfigmomanometrom (lahko pa tudi z drugimi merilniki krvnega tlaka). Paziti moramo, da krvni tlak merimo z manšeto, ki ustreza obsegu preiskovančeve nadlahti. Pomembno je, da se pred merjenjem umirimo. Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo podprta in mišice sproščene. Meritev po nekaj minutah ponovimo vsaj še enkrat. Opazili boste, da bo druga meritev manjša od prve, kar je povsem normalno. Krvni tlak normalno neprestano niha; že ob manjšem razburjenju je lahko večji.

Kje dobiti več informacij?

  •  Pri osebnem zdravniku
  •  Na spletnih straneh

Avtor: Manca Meglič


 Klopni meningitis

Kaj je klopni meningitis?


Klopni meningitis je okužba oz. virusno vnetje možganskih ovojnic in možganovine, ki jo povzroča virus klopnega meningoencefalitisa . Včasih je poleg možganov prizadeta še hrbtenjača. Ljudje se s tem virusom najpogosteje okužimo pri piku klopa Ixodes ricinus. Virus se lahko nahaja tudi v mleku okuženih živali, mlečnih proizvodih.

Kakšni so simptomi?


Simptomi, ki kažejo na klopni meningitis, so naslednji:

  • povišana telesna temperatura
  • hud glavobol
  • občutljivost na svetlobo
  • slabost in bruhanje
  • bolečine v mišicah in sklepih
  • zatrdel vrat
  • utrujenost in zaspanost.

Inkubacijska doba pri okužbi s klopnim meningitisom je 1-3 tednov. Po inkubacijski dobi poteka bolezen v dveh fazah. In sicer prva faza traja do enega tedna in se kaže z vročino, glavobolom, slabim počutjem, utrujenostjo, bolečino v udih, mišicah,…. Po prvi fazi simptomi za nekaj dni izginejo. Druga faza se kaže pri posameznikih različno.Pride lahko do treh različnih stopenj: meningitisa (vročina, vrtoglavica, slabost,…), meningoencefalitisa (motnje spanja - zaspanost, motnje zavesti, motnje govora, vročina, glavobol, …) ali meningoencefalomielitisa (paralize, miokarditis). Približno 60% okuženih z virusom ne razvije kliničnih znakov bolezni. Pri nekaterih pa lahko ostanejo tudi trajne posledice, ki se kažejo s ponavljajočimi se glavoboli, paralizami, motnjami koncentracije.

Zdravljenje


Okužba s klopnim meningitisom je virusno obolenje, zato se zdravi zgolj simptomatsko, kar pomeni, da se bolniku lajšajo simptomi. Dobijo zdravila za zniževanje temperature in lajšanje glavobolov ter drugih bolečin, ki spremljajo bolezen. Je pa zelo pomembno, da se bolezen čim prej odkrije in da se prične z zdravljenjem, sicer lahko virus pusti trajne posledice.Sicer pa je klopni meningoencefalitis le redko usoden – zaradi njega v povprečju umre le eden do dva odstotka odraslih bolnikov.

Nekaj nasvetov…


  • okužbo lahko preprečimo s tem, da se pred odhodom v naravo pravilno zaščitimo. Oblecimo majice z dolgimi rokavi in hlače z dolgimi hlačnicami. Hlačnice zatlačimo v obutev, na glavo pa si poveznimo pokrivalo.
  • Nase nanesimo repelente in se vedno, ko pridemo iz gozda, travnika, hribov, skrbno preglejmo – tudi na pregibih rok in nog, pod pazduhami, v dimljah, pri ušesih. Potem se še oprhajmo in si umijmo glavo.
  • Najučinkovitejša zaščita pred okužbo je cepljenje, ki poteka v treh korakih. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, zadnji, tretji odmerek cepiva pa potem oseba prejme čez pol leta do devet mesecev.
  • Tisti, ki so klopni meningoencefalitis že preboleli, pa cepljenja ne potrebujejo, saj so na bolezen imuni.

Kje dobiti več informacij?


  • Informacije lahko dobite pri osebnem zdravniku
  • Zavodu za zdravstveno varstvo
  • Na spletu
 

Hepatitis A


Kaj je hepatitis A?


Hepatitis A je bolezen jeter, ki je posledica okužbe z virusom hepatitisa A. Virus se nahaja v okuženi hrani in vodi. Ob neustrezni higieni rok se virus prenaša na hrano in različne predmete. Okužba se lahko prenaša tudi z okuženimi živili, med katerimi so najpogostejši termično neobdelani ali slabo obdelani morski sadeži, sadje, zelenjava, predvsem pa onesnažena pitna voda.


Kakšni so znaki?


Izbruh bolezni se običajno prične s povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, utrujenostjo in pomanjkanjem apetita. Bolnika lahko sili na bruhanje, lahko pa so prisotne tudi bolečine v trebuhu. Čez nekaj dni je mogoče opaziti porumenelost beločnic in kože. Bolezenski znaki niso pri vseh bolnikih enako izraziti.

Inkubacijska doba virusa je sorazmerno dolga. Bolezenski znaki se lahko pojavijo že 14 dni po okužbi, lahko pa preteče mesec ali več preden se bolezen razvije.


Kako pride do okužbe?


Do okužbe pride najpogosteje med malimi otroci in šolarji, ki na eni strani še ne znajo povsem poskrbeti za pravilno umivanje rok, po drugi strani pa so neprekuženi, kar pomeni, da še niso bili v stiku s tem povzročiteljem. Odrasli, ki se okužijo in obolijo, imajo praviloma večje težave in so bolj prizadeti kot mali otroci.

Okužbo najpogosteje širijo osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, same pa so na videz zdrave. Zdravje lahko zavarujemo na ta način, da si roke pred jedjo temeljito umijemo. Previdnost je potrebna tudi pri uživanju morskih sadežev, zlasti tistih, ki se pred uživanjem toplotno ne obdelajo na dovolj visokih temperaturah. Glede na to, da je možnost okužbe rok največja pri skupni uporabi sanitarnih prostorov, je prav tako pomembno temeljito umivanje rok po uporabi sanitarij. Pred okužbo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem.


Nekaj nasvetov…


Za okuženega je najbolj pomembna pravilna prehrana, ki naj bo lahka, brez posebnega dodajanja maščob in začimb. Večji telesni napori, težka, mastna in začinjena hrana ter uživanje alkohola v času obolenja lahko prispevajo k razvoju trajne prizadetosti jetrnega tkiva, do kroničnega vnetja jeter.

Kje dobiti več informacij?

 


• z vprašanji se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika
• informacije lahko dobite tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo



Avtor: Manca Meglič

 

Kaj je Hepatitis B?


Hepatitis B je bolezen, ki jo povzroča virus hepatitisa B. Pride lahko do vnetja jeter .


Kako se prenaša?


Hepatitis B se nahaja v telesnih tekočinah (sperma, kri, slina, vaginalni izločki, urin, materino mleko), zato je prenos mogoč pri nezaščitenih vaginalnih in analnih spolnih odnosih in pri oralno-genitalnem seksu, pri stiku sline okuženega s sluznico zdrave osebe pri poljubljanju in preko skupne uporabe predmetov (zobna krtačka, jedilni pribor, brisača ipd.), prenos iz matere na otroka med porodom. Prav tako je mogoča okužba ob menjavi igel za injiciranje drog. Okužba pogosto poteka brez kliničnih in laboratorijskih znakov bolezni, sicer pa je potek podoben znakom, navedenim pri prebolevanju hepatitisa A.

 

Kakšni so simptomi?

 


Okužba se lahko kaže kot splošno slabo počutje, izguba apetita, siljenje na bruhanje, bruhanje, bolečine, blaga vročina, temen seč; lahko vodi tudi do zlatenice. Pri okužbi s katerim koli tipom virusa hepatitisa se lahko pojavi srbenje. Akutni hepatitis traja nekaj tednov in pri večini bolnikov se stanje postopoma izboljšuje. Pri nekaterih bolnikih pa bolezen napreduje v hudo jetrno bolezen, ki ogroža življenje. Lahko pa je okužba povsem asimtomatska in jo bolnik preboli neopaženo.
Kronični hepatitis pa lahko po več letih povzroči tudi cirozo jeter. Kronična okužba znatno poveča tveganje za pojav raka jeter. Pri kroničnih bolnikih je odsvetovano uživanje alkohola, saj ta dodatno povečuje nevarnost za cirozo jeter ali jetrnega raka


Nekaj nasvetov….

 


Za preprečevanje okužbe se lahko cepite. V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B obvezno za vse otroke. Otroci dobijo prva dva odmerka v starosti 5 do 6 let, nato pa še 3. odmerek po vstopu v šolo.


Kje dobiti več informacij?


• z vprašanji se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika
• informacije lahko dobite tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo



Avtor: Manca Meglič

 

Hepatitis C


Kaj je hepatitis C?


Hepatitis C je bolezen jeter, ki jo povzroči virus hepatitisa C. V razvitih deželah je najpogostejši vzrok za kronično vnetje jeter. Njegova posledica je 40 odstotkov odpovedi delovanja jeter, 60 odstotkov raka na jetrih in 30 odstotkov presaditev jeter.


Kakšni so znaki?


Akutna okužba z virusom poteka pri 80% okuženih brez kliničnih znakov. Pri ostalih pa lahko nastopijo težave po 6 do 7 tednih. Znaki so podobni kot pri drugih hepatitisih, le da so izraženi v blažji obliki: utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen seč, zlatenica. Pri večini okuženih bolnikov bolezen ne mine, ampak preide v kronično obliko. Kronični hepatitis se razvije 1 do 4 leta po okužbi.


Kako pride do okužbe?


Virus hepatitisa C se nahaja v krvi, slini, spermi, urinu, solzah in trebušni tekočini. Okužba se lahko (v manjši meri) prenaša s tesnim stikom med družinskimi člani, potem s spolnimi odnosi in z matere na otroka. Med uživalci drog se hepatitis C širi z okuženimi oziroma neočiščenimi iglami, ki jih večkrat uporabijo. Na enak način se okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože.


Nekaj nasvetov…


Pred spolnim prenosom okužbe se lahko zavarujemo z uporabo kondoma. Pri tetoviranju oz. prebadanju kože poskrbimo, da so instrumenti čisti, sterilizirani in še nikoli uporabljeni. Opusti naj se souporaba osebnega higienskega pribora, kot naprimer zobnih ščetk, brivnika in pribora za urejanje nohtov. Če pa se slučajno vbodemo z odvrženo onesnaženo injekcijsko iglo, potem je ukrep naslednji: iztisnemo kri na mestu vboda in izpiramo pod tekočo mlačno vodo 10 minut, nato mesto vboda razkužimo in se čim prej posvetujemo z izbranim osebnim zdravnikom.


Kje dobiti več informacij?

 

  • z vprašanji se lahko obrnete na svojega osebnega zdravnika
  • informacije lahko dobite tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo

   

 

KAJ JE PANIČNI NAPAD?


Panični napad je najvišja stopnja anksioznosti ali strahu. Ljudje, ki doživijo napad, najpogosteje mislijo, da jih je zadela kap, da izgubljajo nadzor, bodo omedleli ali pa, da umirajo. Statistika kaže, da se napad najpogosteje pojavi v zgodnjih dvajsetih letih. Panično motnjo ima 4,9 procentov žensk in 1,8 procentov moških. Pomembno je vedeti, da nekateri doživijo panični napad le enkrat (najverjetneje ob močno stresnih situacijah), spet drugim se napadi ponavljajo.

Kaj povzroči panični napad?


Točnega vzroka za napad še niso odkrili. Povezujejo ga s stresom, lahko pa je posledica travme. Strokovnjaki so opazili, da se panična motnja prenaša iz generacijo v generacijo. Vzroke pa iščejo tudi v preobčutljivosti živčnega sistema, ki povzroči nenadno kemijsko neravnovesje. Alkohol, droge, kava so prav tako lahko sprožilci napada panike.

 

Kakšni so znaki?


Panični napad se pojavi nepričakovano, traja približno 10 minut, še nekaj ur po napadu pa so značilni občutki živčnosti in strahu. Napad spremljajo vroči ali mrzli vali, mravljinci, suha usta, težko dihanje, povišan srčni utrip, drhtenje, slabost, odrevenelost, slaba orientacija, želodčne težave in rdečica. Za samo diagnozo panična motnja moraš imeti vsaj štiri od naštetih simptomov.

 

Kakšne so posledice?


Če se panični napad ne zdravi ima lahko neugodne posledice. Človek živi v večnem strahu pred ponovitvijo napada. Največkrat že strah pred ponovitvijo sproži panični napad. Človek postane preobčutljiv za najmanjše spremembe v telesu, ki lahko vodijo do napada. Navadno se začnejo izogibati situacijam, v katerih so napad doživeli, kar lahko vodi do depresije, občutkov nemoči. Življenje pa postane bedno. Nekateri ljudje si ne upajo več zapustiti hiše ali pa jo zapustijo le v spremstvu nekoga, ki mu zaupajo.

 

Zdravljenje


Panični napad je ozdravljiv. Lahko si pomagate z zdravili ali s psihoterapijo. Za ta namen najpogosteje uporabljajo kognitivno-vedenjsko psihoterapijo, ki pomaga približno 90% ljudem s panično motnjo. To pa ni edina možna oblika psihoterapije, ki pomaga pri panični motnji. Zdravila se redko jemljejo sama, brez kombinacije s psihoterapijo. Pri jemanju zdravil je potreben nadzor zdravnika ali psihiatra.Učinek zdravil je hitrejši od učinka terapije, vendar kratkotrajnejši.

Ne smemo pa zanemariti samopomoči. Tu je kar nekaj možnosti, kako prevzeti kontrolo v svoje roke, in sicer:

  • dihalne tehnike in tehnike sproščanja,
  • menjava negativnih vrinjenih misli (''kap me bo'') s pozitivnimi mislimi,
  • matematika: ko doživite napad zapišite večkratnike izbranega števila. Npr: večkratniki števila 8: 8, 16, 24, 32 itd.,
  • ko imate misel npr. ''kap me bo'', si naredite miselni vzorec, kjer napišite, kaj vse se lahko v resnici dogaja z vami. Npr: misel: ''kap me bo''; vzrok: pod stresom sem, strah me je, v avtobusu je vroče, zato se potim itd.,
  • prosite prijatelja, naj bo vaš klic v sili. Ko doživite napad, ga pokličite, vendar NE delajte panike okrog telesnih simptomov (to velja za vas kot za prijatelja). Npr.: ''Kajjj srce ti tako močno bije, to je pa res slab znak!'',
  •  in najpomembnejše VZTRAJAJTE.

 

Kje dobiti več informacij?


 


Avtor: Eva Žnidar

 

ZDRAV, AKTIVEN ŽIVLJENJSKI SLOG

 

Kaj pomeni zdrav, aktiven življenjski slog?


Da živimo v zdravem in aktivnem življenjskem slogu, pomeni, da petkrat na dan uživamo različne vrste zelenjave in sadja, da smo telesno dejavni vsaj pol ure dnevno in da izbiramo tiste vrste telesnih dejavnosti, ki so primerne naši telesni zmogljivosti in zdravstvenemu stanju.

Zelenjava in sadje …


… krepita in ohranjata zdravje, dobro počutje in delovne sposobnosti,
… pomagata vzdrževati normalno telesno težo in prispevata k uravnoteženi prehrani,
… znižujeta krvni pritisk,
… zmanjšujeta tveganje za bolezni srca in ožilja, različne vrste raka in možgansko kap,
… varujeta pred prehladi in različnimi boleznimi.

Naravne snovi v zelenjavi in sadju se medsebojno dopolnjujejo in kot celota varujejo pred nastankom bolezni. Z zadostnim uživanjem zelenjave in sadja v uravnoteženi prehrani zaužijemo dovolj vitaminov, mineralov, vlaknin in drugih koristnih snovi, zato prehranski dodatki niso potrebni.
Priporočena dnevna količina zaužite zelenjave in sadja je od 400 do 600 g, vključno s 30 g oreščkov. Izbiramo pa med vsemi vrstami zelenjave in sadja.

Vsakodnevna telesna dejavnost …


… ohranja in krepi naše zdravje, počutje in delovne sposobnosti,
… pomaga vzdrževati normalno telesno težo,
… dviga razpoloženje ter telesne in duševne sposobnosti,
… krepi moč mišic in, čvrstost kosti in poveča gibljivost telesa,
… poveča odpornost organizma in dobro počutje.

Bodimo čim bolj telesno dejavni, tako da se pri tem zadihamo, spotimo in se nam poveča srčni utrip. Pri tem si izberimo tiste dejavnosti, ki nam nudijo največ zadovoljstva in užitka, vadbo pa začnemo z ogrevanjem in nato postopno povečujemo telesni napor. Po vadbi se ohladimo z vajami za raztezanje.
Najbolj učinkovito je, da začnemo postopoma in tako izboljšujemo svojo telesno aktivnost.

 

Kaj je alkohol

 

Alkohol je narejen s procesom vrenja in se uporablja kot čistilo, antiseptik ali sedativ. Alkohol je edina psihoaktivna substanca, ki ni mednarodno regulirana in je šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi celo tretji oziroma prvi med mladimi. Pogosto je vzrok za kriminalna dejanja, probleme v družinskem okolju in prometne nesreče. 

 

Uporaba


Alkohol (etanol) se uporablja v prehrambeni industriji. V alkoholnih pijačah se uporablja že od prazgodovine. Poleg tega je etanol primeren tudi za topilo v medicinskih preparatih, parfumih in rastlinskih ekstraktih.

Alkohol se uporablja tudi v medicini za dezinfekcijo kože, v znanosti ter industriji kot surovina in topilo, uporablja pa se tudi kot gorivo.

 

Učinki 


  • Alkohol pride v kri nekaj minut po zaužitju. Manjši del pride v kri skozi sluznico želodca, večji pa skozi sluznico tankega črevesa. Ko je alkohol v krvnem obtoku, doseže vse organe, najbolj pa vpliva na možgane. 
  • Alkohol zavira nekatera sporočila, ki želijo priti do možganov. Vpliva na spremembe pri zaznavanju, gibanju (izguba ravnotežja), motoriki. Spremeni se tudi čustvena zaznava ter vid in sluh.
  • V majhnih količinah alkohol privede do sproščenosti in zmanjšane anksioznosti (strahu).
  • Večje količine lahko privedejo do omotičnosti, izgube orientacije, motnje govora in zastrupitve z alkoholom. Prvi znak zastrupitve je v večini primerov bruhanje. Sledijo zaspanost, nezavest, težave z dihanjem, nizek krvni sladkor, napad (bolezni) ter celo smrt.
  • Od posameznika je odvisno ali bo po zaužitvi alkohola prijateljsko in klepetavo razpoložen ali bo čutil agresijo in jezo.
  • Po prenehanju delovanja alkohola so značilni glavobol (maček), žeja, bruhanje, težave z želodcem, občutljivost na svetlobo in hrup, otopelost in potrtost.
  • Dolgoročno lahko alkohol povzroči težave z učenjem (vpliv na izobraževanje), težave pri delu in alkoholizem.
  •  Dolgoročno uživanje alkohola lahko povzroča bolezni - odpoved jeter, želodčni rak in srčne bolezni.
 

Dejstva o alkoholu


  • Vsebuje določena hranila in kalorije.
  • Zmanjšuje telesne in duševne sposobnosti. 
  • Določena količina alkohola ne deluje na vse ljudi enako. 
  • Ni načinov za hitro trezenje. 
  • Telo potrebuje eno uro, da prebavi eno enoto alkohola. 
  • Če oseba pije hitro, tudi hitreje pride do zastrupitve z alkoholom. 
  • Prazen želodec povzroči hitrejši pretok alkohola v krvni obtok. 
 

Priporočena količina 


Zdrav odrasel moški sme popiti

 

 

na dan

na teden (razporejeno na več priložnosti pitja)

Ob eni priložnosti (brez tveganj opitosti)

vino

2 dl

1,4 l

0,5 l

pivo

0,5 l

3,5 l

1,25 l

žgane pijače

0,6 dl

4,2 dl

1,5 dl

Kombinacija pijač

1 dl vina in 2,5 dl piva

 

1 dl vina in 0,3 dl žgane pijače

 

2 dl piva in 0,3 dl žgane pijače

0,7 l vina in 1,75 l piva

 

1,1 l vina in 0,9 dl žgane pijače

 

2,75 l piva in 0,9 dl žgane pijače

3 dl vina in 0,5 l piva

 

 

3 dl vina in 0,6 dl žgane pijače

 

0,75 dl piva in 0,6 dl žgane pijače
 

 

Zdrava odrasla ženska sme popiti

 

 

na dan

na teden (razporejeno na več priložnosti pitja)

Ob eni priložnosti

(brez tveganj opitosti)

vino

1 dl

7dl

3dl

pivo

0,25 l

1,75 l

0,75 l

žgane pijače

0,3 dl

2,1 dl

0,9 dl

Kombinacija pijač

0,5 dl vina in 1,25 dl piva

 

Drugo (ustrezno prilagojene količine)

 

Drugo (ustrezno prilagojene količine)

4 dl vina in 0,75 l piva

 

6dl vina in 0,3 dl žgane pijače

 

1,5 l piva in 0,3 dl žgane pijače

2 dl vina in 2,5 dl piva

 

2 dl vina in 0,3 dl žgane pijače

 

0,5 l piva in 0,3 dl žgane pijače
 

  

Nekaj zakonov povezanih z alkoholom 


- Prepovedana je prodaja in ponudba alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let. 

- Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač vinjenim osebam. 

- V trgovinah ne smejo prodajati alkoholnih pijač med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj. 

- V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure zjutraj. 

 - Prepovedana je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač tam, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost. V športnih objektih eno uro pred začetkom športne prireditve in med športno prireditvijo. Alkohol ne sme biti dostopen tudi med delovnim časom na delovnem mestu. 

- Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače. 

- Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. 

- Na sedežu poleg voznika (velja tudi za motorna vozila) ni dovoljeno voziti osebe, ki je očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.

 

Kje dobiti več informacij? 


-brošura: http://www.zzv-kr.si/dat/stran3.html

 

-alkohol in mladi: http://www.zdravjevsoli.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=54&Itemid=87

 
-splošne informacije: http://www.nalijem.si/o-alkoholu


 

Avtor: Eva Žnidar


Kaj je alkoholizem?


Alkoholizem je odvisnost od alkohola, ki prizadene vse družinske člane, ne le tistega, ki je
odvisen. Alkohol spada med droge, ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Po
definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin
alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihičnih
in socialnih motenj.V splošnem pa je potrebno zadostiti sledečim pogojem: želja po zaužitju
alkohola, abstinenčni sindrom v primeru pomanjkanja alkohola, potreba po vse večji količini
alkohola za enak učinek in pretirano, stalno uživanje alkoholnih pijač.

 

Dejavniki tveganja?


Ni točno poznanega razloga za razvoj odvisnosti. Vendar so leta raziskovanja prinesla sledeče (različne) ugotovitve, ki vplivajo na razvoj alkoholizma:

  • genetska osnova (biološke teorije)
  • vzrok tiči v nevrozah, osebnostni nezrelosti, psihopatologiji itd (psihološke teorije)
  • vpliv okolice na razvoj alkoholizma. Npr. travmatično otroštvo (socialno-kulturne teorije)
  • Približno 40% ljudi, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom kasneje razvijejo odvisnost. 10% tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, imajo kasneje v življenju težave z alkoholom.
  • Okrog 40% alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Večje tveganje za nastanek odvisnosti imajo tudi manj izobraženi, ljudje z nizkim samospoštovanjem in neuspešni ljudje
  • tveganje za odvisnost se poveča, če moški zaužije več kot 15 alkoholnih pijač na teden, ženska 12 alkoholnih pijač tedensko ter vsak, ki zaužije 5 ali več pijač enkrat na teden
  • prav tako se tveganje poveča pri osebah, ki imajo alkoholizem v družini ali so depresivne, imajo, bipolarno motnjo, anksioznost ali shizofrenijo.
  • lahek dostop do alkoholnih pijač in kultura, z visoko toleranco do uživanja alkohola, prav tako doprinese k povišanemu tveganju za razvoj alkoholizma

Kakšni so znaki odvisnosti?

  • poleg zgoraj omenjenih znakov, sem spadajo še:
  • izguba spomina (''črne luknje'')
  • sam uživa alkoholne pijače
  • nasilno vedenje
  • izostanek na delavnem mestu ali šoli
  • slabša delavna sposobnost
  • sovražnost, ko je soočen s strani okolice o njegovi odvisnosti
  • podaja izgovore za pitje alkohola
  • zaradi pitja se ne udeležuje aktivnosti (npr. šport)
  • neredno uživanje hrane
  • skrivanje alkohola
  • če alkohola ne uživa se pojavi tresavica, slabost, bruhanje, tesnoba, nasilnost.
  • Alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri

Kakšne so posledice?

  • alkohol povzroča veliko bolezni kot je ciroza jeter, vnetje živcev, duševno razkrojenost
  • alkohol direktno vpliva na celice kostnega mozga in zavira produkcijo levkocitov in trombocitov. Pojavijo se lahko tudi blažje anemije.
  • Alkohol povečuje spolno poželenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost erekcije
  • Alkohol neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije.
  • povečan občutek moči in nadzora nad lastnim življenjem (opomba:občutja, sprožena z alkoholom, niso resnična)
  • Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti. Pri otrocih lahko povzroči fetalni alkoholni sindrom. Sindrom lahko povzročijo že manjše zaužite količine alkohola.

Zdravljenje

 

Zaradi številnih vidikov same zasvojenosti je zdravljenje alkoholizma zelo različno, in sicer:

  • Večina metod je usmerjenih v pomoč pri vzdrževanju abstinence do pitja alkohola, ki mu sledi urjenje in usposabljanje za boljše spoprijemanje z življenjskimi izzivi ter za socialno podporo.
  • Nekatere metode vključujejo tudi zdravljenje z zdravili (npr. apaurin, disulfiram)
  • cilj je popolna abstinenca
  • pomembna je podpora družine in okolice
  • alkoholik naj bi s strani okolice bil odkrito soočen o njegovi odvisnosti od alkohola.
  • Raziskave so pokazale, da več ljudi odide na zdravljenje, če so njegove družine in zaposleni odkriti z njimi in delijo z njimi svojo zaskrbljenost
  • odtegnitev alkohola navadno traja od 4 do 7 dni in je najboljša v kontroliranem okolju
  • po detoksikaciji je pomembna vključitev v rehabilitacijski program
  • za dolgotrajno zdravljenje je navadno potrebna psihoterapija in/ali podporna skupina (anonimni alkoholiki)
  • Za družinske člane je prav tako priporočljivo, da se vključijo v podporne skupine namenjene družinskim članom
  • samo 15% ljudi odvisnih od alkohola išče zdravljenje. Ponovni začetek pitja alkohola po zdravljenju, je običajen, zato je pomembno vzdrževati podporni sistem.

Dejstva za Slovenijo

  • letna potrošnja alkohola na prebivalca v Sloveniji je za približno 50 odstotkov večja od
  • evropskega povprečja
  • 15–20 odstotkov odraslih Slovencev čezmerno uživa alkoholne pijače
  • med zaposlenimi moškimi je najmanj 100.000 oseb, odvisnih od alkohola
  • več kot 16 odstotkov petnajstletnikov ima doma ali v šoli težave zaradi pitja alkohola
  • v Sloveniji vsako leto zaradi posledic škodljivega uživanja alkohola umre več kot 1000 ljudi
  • Slovenija sodi v sam svetovni vrh držav z največjo umrljivostjo zaradi alkoholnih kroničnih
  • bolezni jeter in ciroz

Kje dobiti več informacij (kam po pomoč)?


-nekatere institucije po sloveniji:

Avtor: Eva Žnidar

 

RAK DOJK


Kaj je rak dojk?


Rak je ena najpogostejših bolezni pri ženskah in na žalost še vedno veliko število obolelih
žensk umre za rakom na dojki. Zato je potrebno dojke redno pregledovati. Rak dojk lahko nastane v mlečnih žlezah, mlečnih vodih, maščobnem ali vezivnem tkivu.

Različne vrste raka napredujejo različno hitro:

  • KARCINOM “IN SITU” - zgodnja oblika raka, ki se ni razširil z mesta nastanka; nastane v mlečnih žlezah ali mlečnih vodih
  • DUKTALNI KARCINOM “IN SITU” - nastane v stenah mlečnih vodov; najpogosteje se odkrije pri mamografiji kot majhna senca, š preden je dovolj velik, da se ga lahko zatipa
  • LOBULARNI KARCINOM “IN SITU” - nastane v mlečnih žlezah; nastane med
  • menopavzo in se odkrije po naključju pri mamografiji.

Zakaj nastane rak na dojki?


Obstaja veliko dejavnikov tveganja za nastanek raka na dojki. Najpomembnejši dejavniki so:

  • starost—približno 60% raka se razvije pri ženskah, starejših od 50, 60 let
  • prehodni rak na dojki
  • družinska anamneza—najbolj ogrožene so sorodnice prve stopnje (mama, sestra, hči)
  • gen za raka na dojki
  • predhodne nerakave bolezni dojk
  • prva menstruacija pred 12. letom, menopavza po 55. letu, prva nosečnost po 3o. letu ali
  • sploh nobena nosečnost
  • dolgotrajna uporaba kontracepcijskih sredstev ali zdravljenje z estrogenom
  • debelost po menopavz

Kakšni so bolezenski znaki?


Benigne spremembe ali nerakave (mastopatije, ciste, fibroadenomi, papilomi, fibroze, vnetja in kalcinacije) so na srečo veliko bolj pogoste in niso nevarne. Lahko pa povzročajo različne nelagodnosti; nekatere, kot npr. vnetja in posamezne benigne tumorje, je potrebno tudi zdraviti.

Rak dojke se tako klinično kot mamografsko kaže na več različnih načinov. Znaki so odvisni
predvsem od velikosti, načina rasti, histološkega tipa, oz. od vrste tkiva, iz katerega se razvije. Rak, ki je večji od 1cm, je običajno že klinično tipen, posebno še, če se nahaja bliže površini dojke. Manjši raki so vidni le na mamografskih posnetkih.

Znaki razširjene bolezni – pokažejo se v primeru, da se je rak dojke že razširil v oddaljene organe; najpogostejši so: splošno slabo počutje, utrujenost, impotenca in hujšanje, bolečine v kosteh, suh dražeč kašelj ter glavobol z bruhanjem in motnjami vida.

Kako pogosto je treba pregledovati dojke in kako?


Pri samopregledovanju dojk iščemo kakršne koli simptome ali znake, ki bi kazale na raka dojk. Najugodnejši čas samopregledovanja je okoli 10. dneva po prvem dnevu menstruacije
ali vsaj enkrat na mesec pri ženskah v menopavzi in nosečnicah. Ob pregledu na dojko ne
pritiskamo pretrdo in grobo. Pregled nam olajša napudrana ali namiljena koža. Znaki in simptomi raka na dojki:

  • zatrdlina, ki je drugačna od drugega tkiva in ne izgine,
  • oteklina,
  • nagubana, uvlečena koža,
  • luskava koža ob prsni bradavici,
  • spremenjena oblika dojk,
  • spremenjena prsna bradavica,
  • izcedek iz prsne bradavice.

Samopregledovanje naj poteka pred ogledalom, v sedečem, stoječem, ležečem položaju ali
med prhanjem.

Nekaj nasvetov…

  • dojke si pregedujte same in ne odlašajte s pregledom pri zdravniku, če pri tem opazite katero od sumljivih znamenj.
  • vedite, da sta dojki po velikosti in obliki lahko različni in da so zatrdline v njih lahko pogoste; lahko jih je več hkrati, različno velikih in na različnih mestih; včasih tudi bolijo,
  • po legi in velikosti pa se ob menstruaciji lahko spremenijo, kar pa navadno ne pomeni nič hudega
  • dojki si pregledujte vsak mesec, če je možno v istem obdobju cikla
  • zdravniški pregled dojk naj bi potekal najmanj vsako 3.leto
  • preventivno je priporočeno, da ste telesno dejavni: da vzdržujete primerno telesno težo; da se zdravo in varno prehranjujete

Kje dobiti več informacij?

  • če opazite kakršne koli spremembe na dojkah, se nemudoma obrnite na svojega zdravnika. Ta vas bo potem ustrezno napotil na dodatne preiskave in vam priporočil primernega specialista.
  • v Sloveniji deluje tudi društvo, ki se bori proti raku na dojkah. To je EUROPA DONNA. Bolj natančneje je to organizacija za boj proti raku dojk, ki deluje od leta 1997. Osveščajo javnost o bolezni dojk, stojijo ob strain bolnicam in njihovim družinam. Njihov glavni cilj je zagotoviti vsem ženskam enake možnosti in pogoje za zgodnje odkrivanje raka in takojšnje učinkovito zdravljenje.
  • Zveza slovenskih društev za boj proti raku; Zaloška 2; 1000 Ljubljana

Avtor: Manca Meglič


TEST PAP


Kaj je test PAP?


Test PAP je bris materničnega vratu in materničnega kanala , ki je sestavni del rednega
preventivnega ginekološkega pregleda za preprečevanje raka na materničnem vratu. Gre
za neboleč, kratek in preprost poseg: ginekologinja ali ginekolog s posebnim loparčkom
in krtačko podrsa po sluznici materničnega vratu in kanala, da pridobi vzorec njunih celic.
Odvzete celice prenese na objektno stekelce in jih pripravi za pregled pod mikroskopom.

Zakaj opraviti preventivni ginekološki pregled?


Odločitev za pregled je, pravočasno odkritje sprememb celic materničnega vratu, preden
bi lahko postale rakave. Če so spremembe pravočasno odkrite, je mogoče s preprostim
zdravljenjem preprečiti bolezen. Za raka materničnega vratu je namreč značilno, da se začenja
neopazno, brez znakov, ko pa povzroči težave, je zdravljenje zahtevnejše in manj uspešno.

Kaj pokaže test PAP?


Preiskava brisa lahko pokaže, da je bris negativen ali patološki.
• negativen bris materničnega vratu je razdeljen v dve podskupini:

A-normalen bris: pri več kot 85% žensk, ki hodijo na redne preglede brisov, je izvid negativen, ker so celice normalne. Tak bris je bil doslej ocenjen kot PAP1.
B-reaktivne spremembe: izvid brisa je negativen, tudi če so v njem samo vnetne ali druge, manj pomembne spremembe: Tak bris je bil doslej ocenjen kot PAP2.

• patološki bris materničnega vratu pomeni večjo skupino različnih celičnih sprememb. C-patološke spremembe: izvid kaže na to, da so celice spremenjene. V to skupino sodijo:
*brisi, v katerih ugotovijo blage celične spremembe, po prejšnji ravrstivti ocenjene tudi kot
PAP2
*brisi, pri katerih ugotovijo zmerne oz. hujše celične spremembe, ocenjene kot PAP3,4 ali 5.

Kako pogosto je potreben pregled brisa materničnega vratu?

  • pri ženski, ki nima ginekoloških težav, zadošča bris materničnega vratu vsako tretje leto, potem ko sta izvida dveh testov, opravljenih v obdobju enega leta, negativna.
  • kako in kdaj boste izvedeli za rezultat brisa, vam bo povedala ginekologinja ali ginekolog, ki vam je bris odvzel. Praviloma morate izvedeti za izvid najkasneje v 4tednih po odvzemu.

Nekaj nasvetov…

  • če na ginekološkem pregledu niste bili že tri leta ali več, ne čakajte na povabilo! Takoj se naročite na pregled pri svoji ginekologinji ali ginekologu.
  • če uporabljate kemično kontracepcijo (kondom s spermicidi, kreme, pene,…) in vlažilne kreme, svetujemo, da 24ur pred pregledom nimate spolnih odnosov. Ta sredstva namreč vplivajo na izvid brisa.
  • na pregled in odvzem brisa pridite v času, ko nimate menstruacije, ker krvi v brisu ovira pregled celic.

Kje dobiti več informacij?

  • če imate dodatna vprašanja, pomisleke je najbolje, da se pogovorite s svojo izbrano ginekologinjo ali ginekologom.
  • vprašanja lahko pošljete tudi na: zora@onko-i.si
  • koristne informacije pa lahko najdete tudi na spletni strani: http://www.onko-i.si/zora/

Avtor: Manca Meglič


RAK MATERNIČNEGA VRATU


Kaj je rak materničnega vratu?


Rak materničnega vratu je bolezen, pri kateri se normalne celice materničnega vratu spremenijo v rakave. Spremembe v celicah potekajo postopoma- od blagih in hudih predrakavih do rakavih, kar traja najpogosteje od 10 do 15 let. V nekaterih okoliščinah lahko potekajo te spremembe v raka tudi hitreje. Z rednimi ginekološkimi pregledi in odvzemi brisov odkrijemo predrakave spremembe v celicah in z uspešnim zdravljenjem preprečimo raka. Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak pri ženskah, starih med 15 in 44 let.

Kaj so povzročitelji raka materničnega vratu?


Raka materničnega vratu povzročajo virusi, ki jih imenujemo humani virusi papiloma ali na kratko HPV. Večina virusov je nizkorizična in ne povzroča raka materničnega vratu. Visokorizični virusi okužijo celice materničnega vratu in lahko povzročijo nastanek predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. Čeprav je virus zelo razširjen, ga imunski
sistem v večini primerov premaga in izloči iz telesa. Virusi, ki jih našemu telesu ne uspe premagati, ostanejo v materničnem vratu in lahko še po mnogo letih povzročijo spremembe v celicah, celo raka. Ni nujno, da ima ženska zaradi okužbe ali že nastalih predrakavih sprememb ginekološke težave, niti ni nujno, da zanje že ve, zato so toliko pomembnejši redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu.

Kako se virus HPV prenaša?


Virus se prenaša pri spolnih odnosih, pa tudi pri intimnih stikih kože na genitalijah. začetek spolnih odnosov v mladih letih in številni spolni partnerji povečujejo tveganje za okužbo. Uporaba kondomov zmanjšuje tveganje za okužbo in jih vsekakor priporočamo, vendar pa s
kondomom ne moremo zaščititi tudi kože genitalij, zato zaščita ni stoodstotna. ljudje, ki so okuženi s HPV, navadno sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah genitalij in običajno ne povzročajo nobenih težav.

Ali se okužba s HPV lahko zdravi?


Pri večini žensk okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, pri nekaterih ženskah pa se lahko razvije trajna okužba s HPV. pri teh je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje. Za okužbo s HPV ni zdravila, vendar se pred njo lahko ustrezno in učinkovito zaščitite. Lahko pa se zdravijo kot posledica te okužb, kot so predrakave spremembe ali rak materničnega vratu. Prav zato so potrebni redni ginekološki pregledi in pa test PAP.

Nekaj nasvetov…

  • v Sloveniji za rakom materničnega vratu vsako leto zboli okoli 150 žensk. Dobra četrtina jih žal umre.
  • tveganje za okužbo s HPV je največje pri prvih spolnih odnosih pred petnajstim letom starosti, saj je površina materničnega vratu še nezrela in zato bolj dovzetna za okužbe
  • tveganje za nastanek predrakavih sprememb in raka, po dolgotrajni okužbi, se povečuje s pogostim menjavanjem partnerjev, kajenjem, dolgotrajnim jemanjem kontracepcijskih tablet (5let in več), številnimi porodi (več kot 5) in če imamo oslabel imunski sitem.
  • okužbo s HPV lahko preprečimo z abstinenco oz. vzdržnostjo; s čim manjšim številom spolnih zaupanja vrednih partnerjev s spolno zgodovino, ki jo poznaš; z uporabo kondoma; z ginekološkimi pregledi in pa s cepljenjem proti HPV.

Kje dobiti več informacij?

  • če imate dodatna vprašanja je najbolje, da se pogovorite s svojo izbrano ginekologinjo ali ginekologom.
  • vprašanja lahko pošljete tudi na: zora@onko-i.si
  • koristne informacije pa lahko najdete tudi na spletni strani: http://www.onko-i.si/zora/

Avtor: Manca Meglič

KOŽNI RAK


Kaj je kožni rak?


Pri kožnem raku gre za obliko, ki se najpogosteje razvije kot posledica pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom. Lahko pa se razvije tudi na predelih kože, ki so sicer zaščiteni pred soncem in skriti pod oblačili. Obstajajo tri vrste kožnega raka: rak bazalnih celic, ploščato-celični rak in maligni melanom, ki je redka, vendar najbolj smrtonosna oblika.

Zakaj nastane kožni rak?


Kožni rak se največkrat razvije zaradi poškodb, ki so nastale zaradi pretiranega in nezdravega izpostavljanja UVA in UVB sončnim žarkom. Ključnega pomena pri nastanku so poškodbe kože, še posebej opekline, ki so nastale do 20. leta starosti, čeprav se simptomi pogosto pojavijo šele čez več desetletij, saj za njim največkrat zbolijo starejši od 50 let. Najbolj ranljivi so torej tisti, ki se vrsto let nezaščiteni nastavljajo soncu, npr. med delom na prostem ali med nespametnim sončenjem.
Tudi v solarijih uporabljajo UV žarke, ki prav tako lahko povzročijo srbečico in opekline, ter s tem povečajo možnost za kožnega raka.
Bolezni so bolj izpostavljeni ljudje s svetlejšo kožo in številnimi maternimi znamenji, osebe z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema in tisti z družinsko zgodovino kožnega raka.

Kakšni so bolezenski znaki?


Pri pregledu pigmentnih znamenj oziroma kožnih sprememb se uporablja t.i. ABCDE sistem

  • A – asimetrija : kožni rak je večinoma nepravilnih oblik
  • B – nejasni robovi : robovi so pri kožnem raku nejasni in zabrisani
  • C - barva : sprememba je nehomogena, pogosto različnih barv (rdeča, rjava, črna...)
  • D – premer večji od 6mm
  • E – spreminjanje
Simptomi kožnega raka so lahko tudi krvavenje, gnojenje ali srbečica znamenj, pa tudi opazno širjenje oziroma povečanje znamenja.

Zdravljenje kožnega raka


Pri potrditvi diagnoze kožnega raka sledijo različne terapije, ki pa so odvisne od tipa raka, od lokacije, velikosti rakave tvorbe…Terapije, s katerimi se odstrani rakavo tkivo: lahko z izrezom kože, ki se ga nadomesti s kožno plastjo iz drugega dela telesa, zamrzovanjem rakavih celic, operativnim odstranjevanjem, kemoterapijo,…

Nekaj nasvetov….


  • izogibajmo se neposrednemu izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro, prav tako to velja tudi v bolj oblačnih dneh
  • na plaži se zadržujemo v senci in si omislimo pokrivalo za glavo, kvalitetna sončna očala
  • redno se mažemo s kremo z visokim faktorjem zaščite (pred UVA in UVB žarki).
  • pri vsem tem ne smemo pozabiti na zaščito ustnic, saj so prav tako izpostavljene nevarnostim.
  • solarij obiskujmo čim manjkrat ali pa se mu povsem odpovemo
  • redno si pregledujemo kožna znamenja in spremljamo spremembe le teh

Kje dobiti več informacij?

  • pri osebnem zdravniku
  • pri dermatologu
  • na spletu


KLAMIDIJA


Kaj je klamidija?


Klamidija oziroma bakterija Chlamydia trachomatis je okužba, ki pri več kot polovici okuženih poteka brez bolezenskih znakov. Te osebe so vir širjenja okužbe med spolno aktivnim prebivalstvom. Prenaša se s spolnimi odnosi, zdravimo pa jo z antibiotiki.

Kaj povzroči?


Pri ženskah povzroči vnetje materničnega vratu, endometrija in jajcevodov. Pri moških povzroči vnetje sečnice, obmodka in vnetje prostate.
Pri novorojenčkih, ki med porodom pridejo v stik s to bakterijo zaradi prehoda skozi porodni kanal okužene matere, pa povzroči vnetje očesne veznice in/ali pljučnico.

Kakšni so znaki?


Od okužbe do prvih znakov vnetja poteka 1 do 3 tedne. Okužene ženske, pri katerih se razvijejo znaki vnetja (simptomatska okužba), imajo izcedek iz nožnice in/ali bolečine v spodnjem delu trebuha. Moški imajo izcedek iz sečnice, lahko tudi motnje pri uriniranju.Za klamidijske okužbe je značilno, da pogosto potekajo blago, večkrat celo povsem brez znakov vnetja.
Večina okuženih žensk in tudi nekaj okuženih moških pa nima znakov vnetja. Pravimo, da okužba poteče asimptomatsko. V takih primerih se kaj lahko zgodi, da okužbe ne prepoznamo in je ne zdravimo pravočasno. Zato se s spolnimi odnosi okužba širi naprej med spolnimi partnerji.

Kakšne so posledice okužbe, ki je nismo zdravili?


Pri 10 - 40% nezdravljenih klamidijskih okužb se vnetje materničnega vratu lahko širi v endometrij, jajcevode in trebušno votlino. Tako nastane vnetje v mali medenici, ki se lahko izraža s kronično bolečino v spodnjem delu trebuha. Možne posledice takega vnetja so zarastline, zunajmaternična nosečnost in neplodnost.
Okužba s klamidijo v nosečnosti lahko privede do spontanega splava v drugem tromesečju ali do prezgodnjega poroda.
Nevarna je tudi zaradi okužbe novorojenčka pri prehodu skozi porodni kanal. Za vnetjem očesne veznice in/ali pljučnico zboli 50 - 70% novorojenčkov okuženih mater.

Kako odkrijemo okužbo?


Zdravnik odvzame vzorec za mikrobiološko preiskavo. Pri ženah ginekolog odvzame bris materničnega vratu, pri moških pa dermatovenerolog odvzame bris sečnice. Vzorec pošlje na analizo, kjer pregledajo, če je pozitiven za klamidijsko okužbo.

Nekaj nasvetov…

  • Chlamydia trachomatis se prenaša z vaginalnim, analnim in oralnim spolnim odnosom. Okužbo lahko preprečimo z uporabo kondoma; s stalnim partnerjem, ki ima zaupanja vredno spolno zgodovino; z vzdržnostjo.
  • če obstaja možnost, da smo se okužili z bakterijo klamidije je najboljše, da se pogovorimo z izbranim zdravnikom/zdravnico ali ginekologom/ginekologinjo.

Kje dobiti več informacij?

  • če imate dodatna vprašanja, pomisleke je najbolje, da se pogovorite s svojo izbrano ginekologinjo ali ginekologom, lahko pa tudi z izbranim splošnim zdravnikom
  • informacije lahko dobite tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo


Avtor: Manca Meglič


PREVEČ SOLI ŠKODI ZDRAVJU


Pretirano uživanje soli lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka in posledično možgansko kap ter druge bolezni srca in ožilja. Previsok vnos soli je povezan tudi z nastankom bolezni, kot so želodčni rak, osteoporoza, astma, ledvični kamni, debelost, sladkorna bolezen …
Odrasel človek potrebuje dnevno le 1,4 g soli, Slovenci pa po raziskavah zaužijemo dnevno povprečno 12,4 g soli. Zgornja meja zaužitja soli na dan je 5 g. Za naše telo pa si nujno potrebo sol zagotovimo že s skrbno izbrano nesoljeno ali zelo malo soljeno hrano.

Zdravo uživanje soli zagotovimo na naslednje načine:

  • zmerno uživanje živil, ki vsebujejo izredno veliko soli (prekajeno meso, suhomesnati izdelki,hrenovke, mesne konzerve, siri, hitra hrana, slani prigrizki …),
  • pri nakupu živil zmeraj preberemo deklaracijo in preverimo, koliko soli oz. natrija vsebujejo,
  • pri kuhanju in pri mizi soli ne dodajamo kar iz navade, namesto soli pa uporabljamo sveže, suhe in zamrznjene začimbe,
  • pri prehranjevanju izven doma izbirajmo jedi z manjšo vsebnostjo soli.

Velika količina soli v živilih pomeni, da je v 100 g izdelka več kot 1,5 g soli oz. 0,6 g natrija.

Majhna količina soli v živilih pomeni, da je v 100 g izdelka manj kot 0,3 g soli oz. 0,1 g natrija.

Dodatne informacije na www.nesoli.si

Storite nekaj zase in že danes dodajte v jedi manj soli – tako boste ohranili svoje zdravje!

Avtorica: Mihaela Kalamar


O DROGAH NA SPLOŠNO

 

Kaj so droge?


Droge so substanca, v trdi, tekoči ali plinasti obliki, ki spremeni psihično in fizično stanje posameznika. Psihoaktivne droge vplivajo na centralni živčni sistem ter na posameznikovo mišljenje, čustva in obnašanje.
Ločimo med legalnimi in nelegalnimi drogami. Med legalne droge spadajo: alkohol, kofein, nikotin, hlapne snovi (opajala) in zdravila. Med nelegalne droge spadajo: marihuana, kokain, heroin, trip, crack, Opij - morfin, Ecstasy, Speed. Droge lahko uživamo na več načinov, in sicer z vbrizgavanjem, vdihavanjem ter oralno ali rektalno.

Vrste drog


Droge razdelimo na tri skupine, glede na učinek, ki ga povzročajo, in sicer:

1. depresorji: ni nujno, da te droge povzročajo depresivne občutke. Upočasnijo pa centralni živčni sistem ter pretok sporočil med telesom in možgani. Vplivajo na koncentracijo in koordinacijo. V majhnih količinah povzročajo občutek sproščenosti in manjše zadržanosti. V večji količini pa lahko povzročijo nezavest, bruhanje, ter v nekaterih primerih celo smrt. Med depresorje spadajo: alkohol, barbiturati, inhalanti, pomirjevala in uspavalne tablete

2. stimulanti: pospešujejo sporočila med telesom in možgani. Posameznik se čuti bolj buden,samozavesten in energičen. Ob prevelikem odmerku lahko povzročijo anksioznost, panični napad, glavobol, bolečine v želodcu, agresijo in paranojo. Med stimulante spadajo: kofein, nikotin, koka, kokain, amfetamin, metamfetamin in efedrin.

3. halucinogeni: vplivajo na moteno zaznavanje realnosti. Povzročijo lahko privide ali prisluhe. Mednje spadajo: LSD, rdeča mušnica, muškatni orešček itd.

Droge ločimo tudi glede na izvor in način obdelave:
1. naravne droge: opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe (rdeča mušnica),
2. polsintetične droge: kokain, morfin, heroin,
3. sintetične droge: amfetamin, metamfetamin, MDA, ecstasy, MDE, LSD in zdravila.


Vzroki uporabe drog


Ljudje uporabljajo droge za sprostitev in zabavo. Pogost vzrok je želja posameznika po pripadnosti skupini oziroma pritisk vrstnikov ali želja po eksperimentiranju z nečim novim. Prav tako lahko želijo zbežati iz telesne in/ali duševne bolečine. Večina ljudi jemlje droge, ker se želijo počutiti boljše ali drugače od trenutnega počutja.

Obstaja pet glavnih vzrokov za uporabo drog, za večino ljudi sta značilna prva dva:

  • posameznik vzame drogo zaradi radovednosti,
  • posameznik jemlje droge zaradi zabave, najverjetneje zaradi boljšega razpoloženja in vpliva
  • socialne priložnosti (npr. zabava),
  • posameznik vzame drogo zaradi določene situacije, na primer: ljudje želijo ohraniti energijo
  • pri športu,
  • v intenzivno uporabo drog spada oseba, ki konzumira večje količine droge v več dneh ali
  • tednih.
  • odvisnost: oseba postane odvisna od droge. Čuti potrebo po rednem jemanju drog, zato da bi se počutila bolj normalno ali pa se izognila neprijetnim simptomom abstinence.
  • Ljudje se navadno najdejo v več zgoraj naštetih kategorij. Če si na eni fazi, še ne pomeni, da boš zagotovo prešel na višjo fazo.

Kakšne so posledice uporabe?


Vpliv drog na posameznika se razlikuje od človeka do človeka. Odvisen je od velikosti osebe, njenega metabolizma, splošnega zdravja in dobrega počutja. Prav tako je vpliv odvisen od količine drog in pogostosti uporabe, načina uporabe (kajenje, vbrizgavanje itd.), ali je oseba navajena uporabljati te droge, ali uporablja še druge droge (kombinacija drog ima lahko nepredvidljive posledice) ter nenazadnje je vpliv odvisen tudi od razpoloženja osebe. Na splošno, so ob uporabi drog lahko oškodovana vsa področja posameznikovega življenja kot so družina, prijatelji in delo. Na primer: denar se zapravi za droge in ne plačilo računov. Prav tako vplivajo na sposobnost bolj primernih odzivov v določenih situacijah. Po nekaj urah po uživanju droge, se pojavi pretirana utrujenost in izčrpanost. Tresavica, krči in flashbacki pa so posledica abstinence od drog.

Udarnejše posledice uporabe drog so lahko:
prevelik odmerek ali ''overdose'', vročinski udar, oteklina možganov, odpoved srca, ledvic ali
jeter, možganska kap, zastonj dihanja in dehidracija.

Zdravljenje


Obstajajo različni načini zdravljenja: abstinenca, zdravila, komune, klinike, psihoterapija. Bolj učinkovit naj bi bil tisti, ki je prilagojen posameznikovim okoliščinam in vključuje različne metode.

Kje dobiti več informacij




Kaj je kokain?


Kokain stimulira centralni živčni sistem in je najpogosteje na voljo v obliki belega praška ali v obliki malih belih koščkov imenovanih ''crack''. Kokain se pridobiva iz listov koke. Ime na trgu je kokos ali sneg. Kokain se uporablja tudi v medicini, za omrtvičenje očesne ali nosne sluznice. Najpogosteje se ga ''snifa'' ali vbrizgava, kadi se ga v primeru, če je v obliki ''cracka''. Tipična doza za ''snifanje'' je 0,05 do 0,2 g, za vbrizgavanje so doze manjše. Ta doza velja za čisti kokain, na splošno je na trgu čistost kokaina nekje med 40 in 60 odstotkov. Kokain ostane v telesu še od 4 do 5 dni po zaužitju. Značilna je psihična odvisnost od kokaina. Grobo gledano je v Evropi odvisnih 1,5 milijona ljudi, od tega kar 80% ljudi med 15 in 34 letom.

 

Zgodovina kokaina

 

Že več kot tisoč let ljudje iz Južne Amerike žvečijo kokin list. Kokin list so našli tudi pri mumijah starih Perujcev. Leta 1609 Padre Blas Valera, opisuje uporabo koke v zdravstvu, in sicer so z njo zdravili otekle ali črvive rane, uporabljali so jo pri okrepitvi kosti ter pri zdravljenju ali preprečevanju prehlada. Mariani je leta 1863 odkril marketinški potencial koke in ga začel dodajati vinu, prav tako je bila koka vključen v originalni recept za izdelavo osvežilne pijače Coca-cole.


Učinek


Kokain je poživilo, za katerega so značilni zelo kratkotrajni učinki:

  • ''snifanje'': učinek se pojavi v 15 minutah in traja približno eno uro,
  • vbrizgavanje: učinek se pojavi po nekaj minutah in traja do 15 minut,
  • kajenje: učinek se pojavi v nekaj sekundah in traja nekaj minut.
  • Pojavijo se občutki zadovoljstva, evforije, samozavesti, koncentracije in umske ter telesne zmogljivosti.


Posledice uživanja:

 

  • povišanje srčnega utripa,
  • povišanje krvnega pritiska, ki lahko vodi v možgansko kap ali srčni napad (povzroča skrčenje žil in tvorbo krvnih strdkov),
  • pomanjšanje apetita,
  • visoke doze povzročijo iluzijo, paranojo ali akutno psihozo,
  • po prenehanju učinka se lahko pojavi depresija,
  • odpoved srca, vročinski udar ali zastoj dihanja,
  • uživanje lahko sproži napad epilepsije,
  • povzroča močno psihično odvisnost,
  • ''snifanje'' povzroča poškodbo nosne kosti,
  • povečuje tveganje za nasilno vedenje in posledično kriminalnih dejanj,
  • nespečnost, slabost, glavobol in seksualna nezmožnost.


Mešanje


Mešanje kokaina z drugimi substancami, še posebej tistimi, ki imajo nasprotni učinek, torej heroin, alkohol in uspavalne tablete, je zelo nevarno. Če mešamo kokain s spidom ali ekstazijem se nevarnost vročinske kapi poveča. Pri mešanju s heroinom se nevarnost odpovedi srca in prenehanja dihanja poveča, podobno se zgodi, če mešamo kokain z alkoholom.


Dejstva o kokainu


  • za pridelavo 1 kile kokaina potrebujemo 500 kilogramov kokinih listov,
  • kokain se uvršča v droge, ki najhitreje povzročijo odvisnost,
  • pri uživanju se poviša telesna temperatura in krvni sladkor,
  • kokain najpogosteje uporabljajo ljudje, stari med 18 in 25 let,
  • moški pogosteje uživajo kokain kot ženske.

Informacije
Glej članek Na splošno o drogah

Eva Žnidar


Kaj je heroin?


Heroin spada v skupino opiatov in se ga pridobiva iz glavice rastline maka. Čisti heroin je prah bele barve, grenkega okusa. Vendar se na trgu načeloma ne dobi čistega heroina, zato njegova barva variira od oker, rjavkaste pa vse do črne. Ulično ime heroina je horse, moka, dope, staf, H, Rock, Junk. Heroin so prvič sintetizirali leta 1874 in ga v zgodnjem 20. stoletju uporabljali v zdravstvene namene, vse dokler ni bila odkrita njegova zasvojiva narava. Heroin povzroča močno psihično in telesno odvisnost, kaj kmalu morajo uporabniki za enak učinek odmeriti večjo dozo heroina. Heroin se lahko snifa, injicira ali kadi. Pri slednjem ga pogosto mešajo z travo ali tobakom. Prisotnost heroina v urinu se pokaže v 72 urah po uporabi. Cene heroina na trgu so visoke, za občutek, redno uživanje heroina v Angliji stane do 100 funtov na dan.

Učinek


Heroin začne delovati nekaj minut po zaužitju. Pri tem ima injiciranje hitrejši učinek, v primerjavi s snifanjem ali kajenjem. Učinek heroina traja od dve do štiri ure. Daje občutek zadovoljstva, lajša bolečine in močno pomirja.

Posledice


Negativne posledice uporabe:

  • zaspanost
  • suha, srbeča koža in kožna infekcija
  • povzroča slabovidnost ponoči
  • slabost in bruhanje, navadno pri prvi uporabi ali predoziranju
  • izguba apetita
  • neredna menstruacija
  • manjši spolni nagon
  • počasen in nereden utrip srca
  • upočasnitev dihanja
  • upočasnitev prebavnega traku
  • kap ali srčni napad
  • depresije in anksioznost
  • smrt ob previsokem odmerku
  • vedenje uporabnika: slaba koncentracija, težave pri formuliranju jasnih misli, apatičnost, nezmožnost ohranjanja ali vzdrževanja osebnega odnosa


Mešanje


Tako kot velja za vse droge, mešanje ni priporočljivo. Pri heroinu je najpogostejši vzrok mešanja predoziranje. Prav tako je mešanje nevarno, če nismo prepričani o čistosti heroina. Heroin na ulici lahko vsebuje od 95% do 60% ostalih primesi. Mešanje heroina s kokainom (speed-ball) poveča nevarnost zastoja srca in dihanja. Pri plesnih drogah se heroin uporablja za popuščanje učinka stimulativnih drog.

Informacije
Glej članek Na splošno o drogah

 

Kaj je Ekstazi?

 

Ekstazi ali plesna droga je stimulativna sintetična droga. Uvrščamo jo med najnevarnejšo drogo, ki ogroža današnjo mlado populacijo. Ekstazi je popularen na socialnih dogodkih kot so rave, hip-hop partiji, koncerti itd.
Ime na trgu: Ekstasi, Adam, Eva, X. Najpogosteje je v obliki tabletke, navadno bele, rumene ali rjave. Velikost in oblika variirata. Tableta pogosto vsebuje sintetične droge ali mešanico različnih drog (metamfetamin, LSD in ketamin). Lahko se zgodi, da ne vsebujejo učinkovine ali pa vsebujejo strupene snovi (atropin). Prav tako se ekstazi lahko vbrizga, nekateri pa si tableto vstavijo v analno odprtino.
Povzroča psihično in ne telesne odvisnosti. Delovati začne po 20 minutah (do 60 min), popuščati pa začne po 4 do 6 urah. V Evropi je ekstazi poizkusilo med 0,3 in 7,2 %, smrtnost pa je povzročil med 1-7 ljudi na 100.000 uporabnikov.

Zgodovina Ekstazija?


Ekstazi je odkrilo in patentiralo nemško farmacevtsko podjetje Merck, leta 1912. Začeli so ga patentirati kot zdravilo za zmanjševanje apetita. Vendar so ga zaradi nezaželjenih stranskih učinkov prenehali proizvajati. Kemik Aleksander Shulgin je kasneje odkril velik potencial ekstazija ter ga zaradi njegovih ugodnih učinkov ( odprtost in iskrenost osebe glede travmatičnih dogodkov, višja empatija, občutek bližine) posredoval psihoterapevtski sferi. V kombinaciji s terapijo je pomagal pri zdravljenju nervoz ter posttravmatskega stresnega sindroma. Zaradi neželenih učinkov so ga prepovedali ter leta 1985 uvrstili v prvo skupino prepovedanih drog.

Posledice uporabe


Posledice so odvisne od karakteristik vsakega posameznika posebej. Na splošno povečuje delovanje živčnega sistema ter vpliva na spremembo razpoloženja. Pogosto ga imenujejo ''love drug'' ali ''ljubezenska droga'' saj povzroči občutek sproščenosti, ljubezni, sreče, umirjenosti. Ekstazi ni afrodizijak, nasprotno, zmanjšuje spolno poželenje.
Ekstazi v telesu poviša srčni utrip, telesno temperaturo, razširjene zenice, krvni pritisk, slabost, izgubo apetita, potenje, odpoved ledvic, krvavitve v želodcu in črevesju, poškodbe jeter, krče in nezavest. Pri ženski lahko povzroči probleme pri menstruaciji. Večino smrtnih primerov pri jemanju ekstazija povzroči vročinska kap, ekstazi pa vpliva tudi na napade tesnobe. Uporabe ne priporočajo tistim posameznikom, ki imajo visok krvni tlak, srčne bolezni, sladkorno bolezen, astmo, epilepsijo, depresije, panične napade in psihoze.

Napotki ob uporabi droge

 

  • drog ne mešajte med seboj, saj se učinki potencirajo in lahko vodijo v predoziranje
  • pitje vode ne blaži učinka ekstazija, voda le nadomešča izgubljeno tekočino ob plesu
  • ekstazi poživi, vendar to ne pomeni, da ste bolj pripravljeni na vožnjo z avtomobilom. Tudi, ko učinek ekstazija preneha se boste počutili izčrpano. Zato ni priporočljivo voziti.
  • ne nosite toplih in sintetičnih oblačil, če vam je vroče, se pojdite osvežit, pijte brezalkoholne hladne tekočine, s tem preprečujete vročinsko kap. Če ima kdo vročinsko kap ga odnesite na hladno in pokličite reševalce na tel.: 112.


Več informacij
Glej članek Na splošno o drogah

Kaj je LDS?

 

Dietilamid lisergične kisline ali LDS je halucinogena droga, kar pomeni, da ob njegovi uporabi lahko nastopijo motnje zaznave realnosti. Prvotno se ga pridobiva iz izvlečkov rženih rožičkov in ostalih trav. Izkušnja pri uporabi je znana kot ''trip'' ali potovanje, ki je lahko dobro ali slabo.

Ulično ime: Trip, Acid, L, Lucy itd. (odvisno od okolja). Navadno se ga jemlje oralno v zelo majhnih dozah. Najbolj pogosto je v obliki majhnih papirnatih kvadratkov (spominja na znamko), ki so prepojeni z LDS-om. Na teh kvadratkih so različni motivi, znanimi predvsem otrokom, na primer Batman, zmaji, jagode in slonček. Včasih se LDS pojavlja tudi v tekoči obliki. Nakapljajo ga direktno na jezik ali na kocko sladkorja. LDS se redko dobi v čisti obliki.

 

Zgodovina LDS-a

 

Odkrili so ga leta 1938. Sandoz Laboratories je LDS predstavil kot ''psihiatrično'' zdravilo leta 1947. Uporabljali so ga za zdravljenje alkoholizma, bolečin, glavobolov ter povišanje kreativnosti. Najpogosteje so ga uporabljali v 40. letih, razcvet pa je doživel v 60. letih. Kasneje so s pomočjo raziskav vse pozitivne učinke LDS-a zavrnili. LDS tako naj ne bi povečeval kreativnosti, pomagal pri zdravljenju alkohola ali »zdravljenju« kriminalnih oseb, prav tako ne povzroča takojšnjih osebnostnih sprememb. V Združenih državah Amerike je LDS postal prepovedan leta 1968, v Švici pa šele leta 1993.

 

Učinek LDS-a

 

Učinke LDS-a lahko razdelimo v tri kategorije: psihološko, fizično in zaznavno. LDS začne učinkovati po 20 min oziroma do 1 ure in navadno drži tudi do 12 ur.

 

Psihološki učinki:

 

  • Uporaba LDS-a ti razširi obzorja in pomaga posamezniku pri zaznavanju mistične faze zaznave,
  • upočasni ali pohitri zaznavo časa,
  • poveča učinke razpoloženja v katerem se posameznik nahaja, če se med uporabo zgodi kaj slabega (npr. prometna nesreča) lahko sproži močne neprijetne občutke,
  • težje prepoznavanje morebitne nevarnosti.

 

Fizični učinek: 

 

  • Razširjene zenice,
  • visoka temperatura,
  • pospešeno bitje srca,
  • povišan krvni pritisk,
  • budnost,
  • izguba apetita,
  • in tresenje.

 

Motnje zaznave:

  • Zaznava barv, zvoka in predmetov so lahko popačeni,
  • dvojno videnje,
  • gibanje stoječih predmetov,
  • motnje v zaznavi tipa in sluha,
  • odmev,
  • in halucinacije (prisluhi, prividi), ki pa so redke.

 

Posledice uporabe

 

Ni konkretnih dokazov ali LDS povzroča dolgoročno škodo pri telesnem ali psihičnem stanju. Leta 1967 je raziskava pokazala, da naj bi LDS povzročal trajno genetsko škodo in razvoj nenormalnosti. Vendar so rezultate raziskave, zaradi površne metodologije, ovrgli.

  • »Flashback-i« se navadno pojavijo tedne ali mesece, včasih tudi leto, po uporabi LDS-a.
  • Če je posameznik v slabem razpoloženju pred uporabo LDS-a, lahko to vodi do samopoškodb, anksioznosti, panike, depresije, paranoje ali psihotičnega vedenja.
  • Ob uporabi lahko sproži duševno motnjo, ki še ni bila zaznana (ni nujno, da bi se kadarkoli razvila).
  • LSD ne povzroča telesne odvisnosti.
  • Pod vplivom droge je posameznik bolj podvržen sugestibilnosti (sprejema ukaze iz okolice).

 

Informacije

 

Glej članek: »Na splošno o drogah«


Kaj je poppers?


Poppers je slengovski izraz za skupino alkilnitritov. Amilnitrit se je sprva uporabljal kot zdravilo za težave s srcem, danes pa se v medicini uporablja kot protistrup za zastrupitev s cianidom. Poppers je na slovenskem trgu dostopen legalno, druga ulična imena poppersa so rush, stud, locker room, bang, pure gold ipd.
Uporablja se z vdihavanjem neposredno iz stekleničke. Glede na to, da je namenjen popestritvi spolnega življenja, ga nekateri odprtega postavijo v sobo, da njegova vsebine počasi izhlapi. Pogosto se uporablja pri analnem seksu, saj sprošča mišice, nekateri pa ga uporabljajo za povečanje učinka ostalih drog. Ob redni uporabi se razvije toleranca na poppers.


Zgodovina


V preteklosti se je uporabljal za lajšanje angine, saj širi koronarne arterije, s čimer se izboljša pretok krvi v srčno mišico. V 20. stoletju se je, od leta 1937 in vse do 1960, prodajal kot zdravilo na recept. Nato so poppers prepovedali, vendar so po devetih letih ponovno dovolili njegovo prodajo na trgu. Poppers je bil redni spremljevalec disco scene v 70ih letih ter rave scene v 90ih letih.


Učinki poppersa


Učinkovati začne po 15 do 20 sekundah in traja le nekaj minut. Povzroči takojšen val krvi v možgane. Kri bogata s kisikom, pa povzroči ''rush'' (vznemirljiv) občutek. Pojavi se topel občutek v glavi, vrtoglavica, povzroči hitrejše bitje srca in razširi žile. Razširitev perifernih žil povzroči nenaden padec krvnega tlaka, kar je lahko usodno.
Poleg tega poppers sprošča gladke mišice po vsem telesu, vključno z mišico zapiralko in vaginalno mišico. Posledično je bil sprva priljubljen v homoseksualni sceni, vendar se je njegova uporaba kaj hitro razširila tudi drugam.


Posledice poppersa


V primerjavi z ostalimi drogami, poppers naj ne bi povzročal dolgotrajne telesne posledice. Kljub temu, nekateri primeri pričajo, da je pri uporabi le tega potrebno biti previden. Glavna nevarnost je nenaden padec krvnega tlaka, ki ga telo ne zmore dovolj hitro uravnati, kar lahko povzroči nezavest. Ob oralnem zaužitju lahko vodi v nezavest, komo ali celo smrt.
Poleg tega lahko povzroči glavobol, težave z erekcijo in izpuščaje na koži. Ob uporabi nekateri ljudje dobijo spuščaje po obrazu, ki ob prenehanju uporabe izginejo. Če poppers nanesete neposredno na kožo, se izpostavite tveganju opeklin.
Obstajajo nekateri primeri, ki nakazujejo, da (tudi enkratna) uporaba poppersa vpliva na spremembe vida. Osebe, ki so slabokrvne, imajo zeleno mreno, težave s srcem, slab imunski sistem, visok ali nizki krvni pritisk ali so noseči, naj se uporabi izogibajo. Raziskave so pokazale, da poppers oslabi imunski sistem nekaj dni po uporabi, s čimer se poveča tveganje za okužbe in nalezljive bolezni.


Dejstva


-poppers je izredno vnetljiv, zato ga ne uporabljajte ob prisotnosti ognja.
-ime poppers je nastalo, ko je amilnitrit v medicini bil na voljo v majhnih steklenih kapsulah (biseri). Pri uporabi so steklo zlomili- ''popped'', da so dobili vsebino kapsule.
-uporaba poppersa se je v 5.letih povečala, saj je postal enostavno dostopen preko interneta.
-amilnitrir je prisoten v osvežilcih zraka, čistilih za usnje in čistilih za video glave.


Informacije


Glej članek Na splošno o drogah

 

Kaj je marihuana?


Marihuana, katere druga imena so še konoplja, trava, ganja, marjanca itd., velja za najbolj pogosto drogo na svetu. Pridobiva se iz vršičkov ženske rastline imenovane industrijska konoplja. Marihuana je enostavna za gojenje, saj raste zelo hitro ne glede na pogoje.
Suhi vršički ženske rastline vsebujejo največ psihoaktivnih snovi. V marihuani je okoli 460 različnih substanc, če izpostavimo le eno, ki je glavna sestavina medicinske konoplje- kanabidiol. Kanabidiol lajša bolečine kot so krči, kašelj, slabosti, anksioznost ter zavira nastanek rakavih celic.
Marihuano se lahko kadi, najpogosteje se jo zvije v joint ali pa se jo uživa preko pipe. Druga uporaba je preko uživanja piškotov, muffinov ipd. narejenih iz marihuane.


Vsestranskost


Ne samo, da je konoplja enostavna za gojenje, ampak je vsestransko uporabna v kozmetični in prehranjevalni industriji ter medicini. Poleg tega se iz stebel izdeluje papir, gradbeni in izolacijski material. Do leta 1850 je bilo večina papirja, goriva, vrvi narejena prav iz konoplje. Pridobivanje industrijske konoplje so zaradi vsebnosti psihoaktivnih snovi prepovedali, vendar se danes njena pomembnost ponovno veča. Na primer, konopljino olje je bogat vir omega 3 in omega 6 maščob, ki povečujejo odpornost in krepijo imunski sistem. V kozmetiki se konoplja uporablja za obnovo kože, v tekstilni industriji pa iz nje izdelujejo oblačila.


Učinki marihuane


  • majhna količina zaužite marihuane sprošča in spodbuja ter povečuje občutljivost čutov. Apetit se ob zaužitju marihuane poveča. Vzhičenost in komunikativnost v prvih urah, se kasneje spremeni v zaspanost in otopelost,
  • če uživate marihuano v večjih količinah, je učinek podoben učinku LDS-a ali gobicam. Uporabnik lahko občuti slabost, doživi blago obliko halucinacij, anksioznost ali paranojo,
  • poleg tega povzroča rdeče oči in suha usta, občutek lebdenja ali težkih udov, občutek sanjanja, nezmožnost govorjenja ipd. Razsodnost in koordinacija se poslabšata, kar poveča tveganje za nezgode.


Posledice marihuane


Dolgoročne posledice uživanja marihuane so:

  • slabši kratkoročni spomin,
  • slabša koncentracija,
  • izguba motivacije,
  • povečan srčni utrip,
  • težave z dihali, pri spolnosti in težave imunskega sistema,
  • povečano tveganje za nastanek raka - saj vsebuje veliko primesi, pogosto pa se meša s tobakom, ki poviša tveganje za nastanek raka in pljučnih bolezni (glej članek tobak),
  • psihološka odvisnost,
  • ob pred dispoziciji, lahko sproži nastanek psihotičnih bolezni
  • po pogosti uporabi, zmanjšanje števila spermijev pri moškem in vpliv na ovulacijo pri ženskah ter posledično vpliva na plodnost,
  • težave z učenjem,
  • vneto grlo, bronhitis in kašelj.

 

Zakon


V mnogih predelih sveta, tudi v Sloveniji, je posedovanje in uživanje marihuane prepovedano z zakonom. Uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji trenutno ni dovoljena, opredeljuje jo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki konopljo uvršča v 1. skupino drog. Sem spadajo rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini.


Dejstva


  • Marihuano uživa več kot 15 milijonov Evropejcev, v Sloveniji naj bi jo poskusil že vsak tretji mladostnik in vsak petindvajseti odrasli.
  • Konopljina semena ne vsebujejo THCja in vsebujejo več beljakovin kot goveje meso,
  • V preteklosti so s semeni hranili ptice, z listi konoplje pa živali.
  • Henry Ford je sestavil avtomobil, ki je bil pretežno izdelan iz plastike narejene iz konopljinih vlaken. Poganjalo ga je konopljino gorivo.
  • V Virginii, si med leti 1763-69 lahko šel v zapor, če si nasprotoval gojenju konoplje.
  • Za izdelovanje papirja iz konoplje je potreben le 1 hektar konoplje, ki zadostuje 4,1 hektarju dreves.
  • Nizozemska ima nižjo porabo konoplje kot nekatere države ZDA in Evrope.
  • S kombinacijo konoplje s cementom in apnom lahko izdelamo malto primerljivo betonu.

 

Dodatne informacije


Glej članek O drogah na splošno

 

Kaj je spid?


Amfetamini so poživila grenkega okusa, ki pospešijo delovanje telesa. Ulično ime amfetaminov je spid. Posebno močen spid vsebuje metamfetamine, ki spadajo v družino amfetaminov. Spid se prodaja v obliki belega ali rožnatega praška. Včasih ima obliko majhnih kristalčkov, ki navadno vsebujejo metamfetamine. Spid se na trgu ne prodaja kot čist. Večino praška vsebuje od 5 do 15 procentov čistih amfetaminov, k temu dodajajo mleko v prahu, glukozo ali puder. Spid se, podobno kot kokain, snifa, lahko se ga uživa zrolanega v cigareto. Prav tako ga uživajo oralno ali pa si ga vstavijo na dlesen. Nekateri ga primešajo k pijačam ali si ga vbrizgajo. Pri slednjem je učinek zelo hiter in močen, pogosto lahko pride do predoziranja. Pržna doza je 5 mg, aktivna 10-30 mg in močna 20-50 mg. Spid povzroča psihično odvisnost.


Učinek


Spid učinkuje kot poživilo, načeloma deluje od 4 do 6 ur. Ob zaužitju močno prebudi in spodbuja ter poveča storilnost. Ker ga telo počasneje prebavlja, je v primerjavi s kokainom, njegov učinek do 10x daljši kot učinek kokaina. Prav zaradi tega spid včasih imenujejo ''kokain revnega človeka''.


Posledice


Po zaužitju:

  • budnost in pozornost. Nemogoče je ostati pri miru ali zaspati.
  • zmanjša apetit
  • poviša srčni utrip, krvni tlak in telesno temperaturo
  • pospeši dihanje
  • samozavest
  • nepredvidljivo vedenje; mirnost v enem trenutku, agresija v drugem; ponavljanje nepomembnih nalog, na primer razstavljanje in sestavljanje aparature


Po prenehanju delovanja:

  • porabi naravne zaloge adrenalina, serotonina, dopamina
  • utrujenost, razdražljivost, nemir in depresija
  • ob velikih dozah ali večdnevni uporabi povzroči napade panike, halucinacije in paranojo. Pri slednjem se pojavijo prisluhi, iluzije, psihoza
  • vročinski udar pride še hitreje kot pri ekstaziju
  • odpoved ledvic, srčna in možganska kap
  • podhranjenost, izčrpanost in manjša odpornost
  • motnje spanja.
  • slabost, bruhanje, diareja
  • iritiranost
  • povišan krvni pritisk lahko povzroči glavobol, bolečine v prsih, neenakomerno bitje srca, kap.
  • dolgotrajne poškodbe možganskih celic

 

Mešanje


Ob mešanju z ekstazijem se poviša nevarnost vročinske kapi. Prav tako je lahko usodna kombinacija spida z antidepresivi in alkoholom.


Informacije


Glej članek Na splošno o drogah

 

Kaj je tobak?


Tobak je pridobljen s sušenjem listov tobakovca. Obstaja kar 60 vrst tobakovca, za kajenje pa se tobak pridobiva iz dveh vrst, in sicer nicotiana tabacum (navadni) in nicotiana rustica (kmečki). Tobak je mogoče kaditi, njuhati ali žvečiti. Nekateri dima ne inhalirajo, vendar je zmotno prepričanje, da ta način ne učinkuje. Nasprotno, nikotin je dovolj močen, da se v telo absorbira preko ustne votline. Nikotin se tudi uporablja namesto pesticidov, saj je učinkovito sredstvo proti insektom.

Cigaretni dim vsebuje preko 3000 kemikalij, med drugim: aceton (odstranjevalec lahka za nohte), vodikov cianid (strup za podgane), nikotin, hidrazin (raketno gorivo) in formaldehid (tekočina za balzamiranje). Cigaretni dim ni strupen le za kadilca, velik problem predstavlja tudi pasivno kajenje. Torej, ko nekadilci vdihujejo cigaretni dim.
Tobak pridobijo s sušenjem listov tobakovca . Način sušenja je odvisen od vrste rastline. Na zraku sušen tobak, vsebuje več sladkorjev in nikotina, posledično ima rahlo sladkast okus. Nad ognjem sušen tobak pa vsebuje veliko nikotina in malo sladkorjev in se ga načeloma uporablja za žvečenje, pipe ali inhaliranje.


Zgodovina

 

  • Tobak je med najstarejšimi poživili, ki jih poznamo in gojimo. Južnoameriški Indijanci so tobak uporabljali v obredne namene in ob sklenitvi posla. Ob teh priložnostih so tobak kadili vsi, ne glede na starost. V velikih odmerkih je imel halucinogeno učinke, kadili so ga vrači. Predstavljal je plačilno sredstvo, po mnenju Indijancev naj bi bil zdravilo za prehlad. Verjeli so, da je tobak darilo Stvarnika. Izdihan dim pa prenaša njihove misli v nebesa.
  • Krištof Kolumb je prenesel tobakovec v Evropo. Imeli so ga za zelišče, ki zdravi vse bolezni. Družina Medici je tobaku podelila naziv kraljevske rastline, ker naj bi pomagal pri zdravljenju migrene in ostalih bolezni.
  • V 17. in 18. stoletju se so ob pojavu prve cigarete kadilske navade bistveno spremenile. Ob razvoju tobačne in filmske industrije, pa je tobak obkrožil cel svet.
  • Leta 1970 je zdravniški konzilij odločil, da mora biti na vsaki škatli cigaret opozorilo o nevarnosti kajenja.

 

Posledice uporabe


Posledice uporabe tobaka so številne:

  • stres,
  • hitrejše bitje srca,
  • povišan krvni pritisk,
  • zmanjšan pretok kisika po krvi,
  • ustni rak, rak žrela, grla, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, ledvic, maternice, materničnega vratu, mehurja in nekatere oblike levkemije,
  • srčne bolezni, kap, srčni napad,
  • vnetje sinusov, bronhitis, težave s pljuči in dihanjem,
  • sonatni splav, prezgodnji porod, nizka teža otroka pri rojstvu,
  • ovira tudi delovanje nekaterih zdravil, zato morajo kadilci jemati večje doze istih zdravil.

 

Zakon


  • Leta 1604 je kralj Jakob uvedel prepoved gojenja tobaka, ki ga ni nihče upošteval. Klemen 7 je kadilcem zagrozil z izobčenjem iz cerkve, v Turčiji, Iranu in Indiji pa je bila včasih v veljavi smrtna kazen za zasvojene kadilce.
  • Danes se je v mnogih državah uvedel zakon prepovedi kajenja v trgovinah, restavracijah, barih, javnih mestih, itd.
  • V Sloveniji so kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih prepovedali leta 2007. V prihodnosti na tem področju želi Slovenija vzpostaviti še sledeče ukrepe: prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, prepoved prodaje tobačnih izdelkov preko spleta, prepoved dodatkov in sestavin tobačnih izdelkov, ki lahko prispevajo k večji privlačnosti tobačnega izdelka in prepoved proizvodnje in prodaje sladkarij, prigrizkov, igrač ali drugih predmetov v obliki tobačnih izdelkov, ki privlačijo mladoletne.
  • Ostali (ne)sprejeti ukrepi: višje cene in davčni ukrepi, nadzor nad vsebnostjo tobačnih izdelkov in obveščanje javnosti o vsebini izdelkov, opozorila o škodljivosti na embalaži, prepoved uporabljanja izrazov, ki vzbujajo zmoten vtis, da so cigarete manj škodljive, kot so "lahke", "ultra lahke", ozaveščanje javnosti in vzgoja.

 

Dejstva

 

  • Dnevno umre skoraj 10.000 ljudi zaradi bolezni povezanim s tobakom, letno okoli 5 milijonov, kar je več smrti kot seštevek smrti zaradi virusa HIV, prepovedanih drog, alkohola, motornih vozil, poškodb, samomorov in umorov.
  • 15.5 milijonov otrok je pasivnih kadilcev.
  • Množično kajenje tobaka med prebivalstvom se je začelo širiti po krimski vojni, ko so postale cigarete dodatek vojaškega obroka.
  • Raziskave, ki so odkrile škodljiv učinek tobaka na človekovo zdravje, niso vplivale na porabo tobaka.
  • Na svetu je okoli 1,3 milijarde kadilcev.
  • V Sloveniji kadi vsak četrti prebivalec.
  • Določene vrste tobaka s pravilnim shranjevanjem (v kleti) z leti pridobivajo na kvaliteti.
  • 31. maja je Svetovni dan brez tobaka.
  • Uporaba tobaka v razvitih državah se zmanjšuje, vendar se uporaba povečuje v manj razvitih državah.
  • Polovica rednih kadilcev umre 15 let prezgodaj.
  • 80-90% odraslih rednih kadilcev je začelo kaditi v adolescenci.
  • Mlajši, ko je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo v odrasli dobi redno kadil, da bo razvil dolgoročno zasvojenost z nikotinom, da bo kadil večje število let in da bo težji kadilec.

 

Več informacij


1. brezplačni svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja: 080 2777
2. Center za opuščanje kajenja: http://www.tobak-zveza.si/default.asp?lang=sl&tip=vsebina_seznam_2&str=284

 


Kaj je antidepresiv?


Antidepresive so ustvarili v 50-ih letih prejšnjega stoletja in so zdravila za zdravljenje depresije in nekaterih drugih bolezni kot so tesnoba, panični napadi, obsesivno kompulzivna motnja, kronična bolečina in posttravmatični stres. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.

Vrste in stranski učinki


Poznamo veliko vrst antidepresivov, ki jih združujemo v 5 večjih skupin:

1. SSRI (selektivni zaviralci privzema serotonina), katerih stranski učinki so slabost, driska, razdraženost, glavoboli, izguba želje po seksualnosti, nezmožnost orgazma ali erekcije. Veliko uporabnikov SSRI-jev se pritožuje nad pomanjkanjem motivacije, apatijo, občutkom nepovezanosti, »nič več jih ne zanima«. Večina ljudi doživi le blage stranske učinke, če sploh katere, ki po nekaj tednih uporabe zdravil prenehajo.
Nekateri so poročali o težavnem prenehanju jemanja SSRI-jev, počutili so se, kot da bi bili od njih odvisni. Zdravniki so te občutke pripisali vrnitvi depresivnih simptomov.
Imena nekaterih SSRI zdravil: Cipramil, Cipralex, Ecytara, Prozac, Fluval, Portal, Salipax, Paroxat, Parogen, Seroxat, Asentra in Zoloft.

2. SNRI (selektivni zaviralci privzema serotonina in noradrenalina): stranski učinki te skupine so podobni učinkov SSRIjev. V tej skupini Venlafaxin ne sme biti v uporabi ob težavah s srcem.
Imena nekaterih SNRI zdravil: Cymbalta in Alventa.

3. MAOI (zaviralci monoaminooksidaze): to vrsto danes zdravniki le redko predpišejo. Nevarni a zelo redki stranski učinki, ki se lahko pojavijo ob jemanju so hepatitis, srčni napad, kap, ob hrani, ki vsebuje tiramin pa povzročijo povišan krvni tlak.
Ime MAOI zdravila: Aurorix

4. NASSA (Noradrenalin in posebni serotoninergičnimi antidepresivi): stranski učinki so podobni kot pri SSRI-jih. Poleg tega povzroča zaspanost in pridobitev teže, vendar povzroča manj težav v spolnosti.

5.Triciklični antidepresivi (starejši antidepresivi) povzročajo suha usta, pospešen srčni utrip, zaspanost, pridobitev teže, rahlo tresenje, zamegljen vid, vrtoglavico in zaprtje. Pri starejših lahko povzročijo zmedenost, počasnost, težave pri zadrževanju vode, omedlevico in padce. Prav tako povzročajo težave pri erekciji in izlivu. Ta vrsta antidepresivov je nevarna pri predoziranju. Pri težavah s srcem se njihovo jemanje odsvetuje.
Nekatera imena zdravil tricikličnih antidepresivov: Amyzol, Anafranil, Sinequan, Ladiomil in Tolvon.

Kako dolgo traja, da začne antidepresiv delovati?


Delovanje antidepresivov ni natančno znano, vendar mnogi menijo, da spodbudijo delovanje nevrotransmitorjev v možganih. Prvi znaki izboljšanja se praviloma pojavijo 2. in 6. tednom jemanja. Zdravljenje z antidepresivom običajno traja še vsaj 6 mesecev po tem, ko so simptomi depresije izginili. Za njih velja, da jih ne smemo ukiniti naenkrat, temveč odmerek, po zdravniških navodilih postopoma zmanjšujemo.

Učinkovitost


Nekateri viri zagovarjajo učinkovitost antidepresivov, spet drugi trdijo, da niso nič bolj učinkoviti kot druge metode. Trenutne ugotovitve so, da približno 50 – 80 % oseb, ki dobijo primeren antidepresiv, povsem okreva, pri 30 % pa se stanje izboljša. Približno 30 do 50% ljudi, se na zdravljenje z antidepresivi ne odziva.

Leta 2002 je neka raziskava dokazala, da antidepresiv ne preprečuje ponovne vrnitve epizode depresije, ko prenehamo z njegovim jemanjem. Poleg tega antidepresivi izgubijo učinkovitost tekom zdravljenja. Neka druga raziskava je primerjala učinkovitost antidepresiva z učinkovitostjo placeba in ugotovila, da so razlike v učinkovitosti ničelne.
Ko prenehamo jemati antidepresive

Po prenehanju jemanju (SSRI in SNRI) se lahko pojavijo stranski učinki, ki trajajo od 2 tednov do 2 mesecev. Prenehanje lahko povzroči razdražen želodec, gripo, anksioznost, vrtoglavica, nočne more in/ali žive sanje. Če prenehate z jemanjem zdravil predčasno, se bodo simptomi depresije najverjetneje vrnili.

Psihoterapija


Poleg zdravljenja z antidepresivi se priporoča tudi zdravljenje s psihoterapijo. Veliko študij je pokazalo,da so terapije ob dolgoletnem obiskovanju, enako učinkovite kot tablete. Splošno je sprejeto, da antidepresivi delujejo hitreje kot terapije, vendar ne učinkoviteje. Nekatere študije predlagajo kombiniranje antidepresivov s psihoterapijo.